Andreja Javernik

PIKA ME MIKA

 

Prijazno vabljeni na odprtje razstave v razstavišče Vetrinjski dvor, Vetrinjska ulica 30, Maribor

v ponedeljek 19. 9. 2022, ob 19.00 uri.

 

Prof. likovne umetnosti Andreja Javernik predstavlja na pričujoči samostojni razstavi v mariborskem Vetrinjskem dvoru izbor del iz različnih novejših obdobij v tehniki akrila na platnu, pričenši z nekoliko starejšimi deli večjih kvadratnih formatov, vmesne faze ožjih navpičnih formatov, ki jo duhovno najbolj pomirjajo, in najnovejših slik manjših, dejali bi knjižnih formatov,
ohranjajoč skozi vse tri faze prepoznaven abstraktno asociativen likovni izraz, četudi z oblikotvornimi in kolorističnimi variacijami. Umetničine podobe bi lahko primerjali z iluminiranimi rokopisi brez besedil, saj gre za intimne izpovedi na slikovnih površinah, ki jih umetnica praviloma slika v številnih slojih, spominjajoč na palimpseste, torej podobe na podobah, kot so to počeli srednjeveški iluminatorji. Pri oblikotvorju gre za sintezo geometrijske in organske stilizacije, pogosto na prehodu v abstrakcijo, pri čemer so likovni objekti simboli zemeljskosti, torej materialne stvarnosti, specifična barvitost pa simbolizira nematerialne pojave, kot je slikarkina duša, ki jo slika s presevajočo belino, kot bi šlo za subtilne, povsod lebdeče oblake, ali duhovni, transcendentni svet, ki ga slika z bogato niansiranimi modrinami ali enostavno vseprežemajoča narava v neštevilnih zelenih, morda tudi v najnovejših zemeljskih odtenkih. Že na prvi pogled je torej jasno, da se vsi trije svetovi zlivajo v en sam, neprestano obnavljajoči se vesoljni življenjski krog, čigar fragmentirane oblike lahko srečujemo na vseh upodobitvah. Slednje mora opazovalec doživljati kot umetničin dnevnik, ki ga lahko »lista« v mimohodu skozi razstavišča ali pa doma v njenem ateljeju, saj je posamezna slika le ena sekvenca v celostnem opusu. Tako kot se njene likovne pripovedi ali bolje izpovedi nizajo iz enega na drugi nosilec ali temeljnik v »neskončnih« vodoravnih kompozicijah, bodisi po stenah ali štafelajih, pa lahko opazimo tudi že omenjeno, slojevito, »palimpsestično« globinsko nizanje bolj ali manj transparentnih oblik in barvnih nanosov, ki uvajajo ne le prostorsko, marveč tudi časovno iluzionistično predstavo. V tej zvezi lahko po vseh slikovnih površinah zasledimo značilne oculuse ali očesca, neke vrste črnih lukenj ali black holes, kjer v globini morda nastajajo v singularitetah povsem nova vsemirja. Andreja Javernik tako s svojimi likovnimi deli združuje dušo in duha, zemljo in vesolje, tostranstvo in onostranstvo v eno samo neprekinjeno likovno stvaritev. Neprestana ustvarjalnost ima v umetničinem življenju tudi terapevtski oziroma katarzični učinek, saj kljub številnim preizkušnjam in celo pogosto neznosnim bolečinam vztraja pri delu, venomer ohranjajoč osupljiv življenjski optimizem in neizčrpen vir novih idej.

Mario Berdič Codella, v Mariboru, september 22